Odraščala sem v Pušči, največjem in najstarejšem romskem naselju v Sloveniji. Družina mi je dala pomembne vrednote in te me spremljajo skozi življenje. Te so pomembnost izobrazbe, spoštovanje drugih in pravica do dostojnega življenja vsakega človeka, da lahko doseže oziroma naredi vse, kar želi, če ima voljo, pogum in je vztrajen. Verjamem, da se vse zgodi z razlogom ter da so rezultati dela najboljši, če človek nekaj počne z veseljem in zadovoljstvom.
Moja vzgoja je v veliki meri temeljila na spoštovanju in negovanju lastne kulture. Romska kultura me je prevzela že v otroštvu. Romski jezik, glasba, ples in romske zgodbe so bile del mojega vsakdana. Od babice – moje Daje in prababice sem črpala pomembne informacije o življenju Romov. To znanje oziroma poslanstvo sem začela razvijati v mladosti, ko sem kot najstnica že sodelovala na različnih področjih ohranjanja in razvijanja romske kulture – kot plesalka, gledališka igralka in prevajalka.
Moj oče je vedno poudarjal tudi pomen izobrazbe. Ne le formalne, tudi neformalne. Govoril mi je, da ne hodim v šolo zaradi njega ter da se ne učim za šolo, ampak za sebe in svoje življenje. Njegove besede so obrodile sadove, saj vsak trenutek izkoristim za pridobivanje novega znanja in veščin. Po poklicu sem šivilja. 18 let sem opravljala delo šivilje v tovarni Mura. Končala sem tudi srednjo trgovsko šolo in si pridobila poklic Prodajalka. Kot prodajalka nimam delovnih izkušenj, ker nisem dobila ustrezne zaposlitve. Leta 1990 sem na Dunaju pridobila licenco za poučevanje romskega jezika in plesa. Tako sedaj že nekaj let izvajam tečaj romskega jezika in plesa. V romski jezik sem prevedla knjigo Dese Muck »Kakšne barve je svet?«. V preteklosti so mediji Romom naredili veliko škode, saj so izkrivljali realno sliko. Zaznala se je (in se pogostokrat še zaznava) prikrita nestrpnost, ki izvira predvsem iz nepoznavanja Romov ter iz površnega pristopa s strani medijev. Iz tega razloga sem se odločila za dodatno izobraževanje in usposabljanje za romsko novinarko v Izobraževalnem središču RTV SLO. Na Radiu Slovenija sem postala dopisnica za romsko tedensko oddajo Amare Drome – Naše poti. Na TV Slovenija pa voditeljica, prevajalka, novinarka za TV oddajo So Vakeres – Kaj govoriš?. Pred desetimi leti smo v Murski Soboti odprli informativni center in radio Romic, ki je začel z oddajnem leta 2008. Na Romicu, kjer sem urednica, se trudimo informirati romsko prebivalstvo, hkrati pa tudi večinsko populacijo. Predstavljamo romsko kulturno, jezik, politično življenje, stališča do aktualnega dogajanja in uspešne posameznike, ki imajo romske korenine. Še posebej velikega pomena je, da je informacijski center središče za ohranjanje romskih vrednot, kulture in jezika. V Romicu se poleg radijskega programa ukvarjamo tudi z založništvom. V informativnem centru je zbrana vsa literatura o Romih, kakor tudi literatura romskih avtorjev, v kateri je mogoče dobiti vse aktualne informacije. Ustvarjamo časopise Romano them – Svet Romov, Romano nevijpe – Romske novice, Mini multi in različne zbornike. Skrbimo tudi za izobraževanje članov romske skupnosti. Delo novinarke opravljam z veseljem. Delo je zanimivo, ker se vsakodnevno srečujem s čudovitimi ljudmi in tudi izvem marsikaj novega. To preko medija z veseljem sporočam širši populaciji oziroma poslušalcem. Skozi moje življenjske in delovne izkušnje vidim, da smo Romi za nekatere sosedje, prijatelji, znanci, za druge smo ljudje z obrobja, žrtve stereotipov in diskriminacije. Za nekatere smo Romi ljudje z bogato kulturno dediščino, ki navdihuje vse, ki cenijo pisano mavrico različnih kultur, za druge pa niti ne obstajamo. Ljudje, ki imajo o nas negativno mnenje, nas po mojem mnenju slabo poznajo.
Moje poslanstvo je večinskemu prebivalstvu pokazati vso pestrost in bogastvo moje kulture. Da sem Rominja, pomeni, da imam en jezik in eno kulturo več, oziroma kulturo na kvadrat.